Grafično okolje KDE Plasma je v zadnjih letih doživelo pravcati preporod. Odprtokodna skupnost je na tej platformi naredila ogromno različnih in zelo prikupnih tem (paketov gradnikov, ki spremenijo celoten videz in občutek operacijskega sistema), nadgradenj, vtičnikov, olepšav ipd., kar nudi nešteto možnosti pri oblikovanju vašega “sanjskega namiznega okolja”.
V Društvu Duh časa smo KDE Plasma dali pod drobnogled in preizkusili cel kup zelo zanimivih distribucij, osnovanih na tem grafičnem okolju: FerenOS, Neon, KaOS, Enso, ReactOS, Parrot, Nitrux, Lithium, Mageia, Makulu, Deepin, Zorin in Kubuntu. Preizkušali smo stabilnosti sistemov, možnosti, ki jih ponujajo uporabniku, odzivnost, varčnost (z vidika porabe CPU in RAM-a), intuitivnost uporabniških vmesnikov in preprostost uporabe, spreminjanje videza, nastavitev ipd.. Na podlagi teh kriterijev sta na koncu opazneje izstopali distribuciji Kubuntu in Zorin. Prva zaradi izjemne prilagodljivosti večine, če ne kar vseh komponent grafičnega vmesnika, druga pa zaradi “out-of-the-box” intuitivnega, čistega in preprostega namiznega okolja, ki je v veliki meri namenjeno uporabnikom, bolj vajenih Windows ali Apple/MacOS sistemov. Obe distribuciji sta zelo stabilni, ponujata pa tudi veliko brezplačne programske opreme, saj poleg izvornih repozitorijev vključujeta še Flathub in Snap store.
Od marca 2021 tako na večino naših računalnikov nameščamo operacijski sistem Kubuntu, in sicer v dveh različicah, ki smo ju poimenovali Kubuntu klasik in Kubuntu estetik. Prvega nameščamo na bolj preproste računalnike (take z onboard grafičnim čipom), Estetik pa gre na tiste, ki imajo vgrajeno zmogljivejšo PCI-e grafično kartico.
32-bitni Zorin uporabimo v primeru kakih starejših sistemov, največkrat prenosnikov, ki bi s Kubuntujem delali prepočasi, 64-bitni Zorin pa pri najbolj trdoživih OEM računalnikih, ki imajo tovarniško onemogočeno možnost nameščanja odprtokodnih sistemov (ja, tudi s tem se moramo spopadati …).
Sklepna misel:
KDE Plasma je poenotila pristop do oblikovanja splošnega videza in gradnikov (npr. opravilna vrstica, zaganjalnik, ura, gumbi za vklop/izklop raznih funkcij itd.). To pomeni, da si bo lahko uporabnik, ki mu je KDE že znan, izbral katero koli distribucijo Linuxa, ki temelji na KDE Plasmi in se bo kar takoj počutil kot doma. Zlahka oblikujemo videz namizja in gradnikov že preko določanja globalne teme (Sistemske nastavitve/Globalna tema), kar je v mnogih primerih povsem dovolj, da dosežemo ciljni izgled. Za zahtevnejše uporabnike je na spletu dovolj dokumentacije, da si lahko povsem podredijo videz in funkcionalnost sistema, poenotena arhitektura gradnikov (plasmoids) pa omogoča med drugim tudi preprosto prevajanje, urejanje kode, ipd., kar je vsekakor več kot dobrodošlo, če bi radi kaj spremenili. V spodnjem videu si lahko ogledate kako smo dosegli videz Kubuntu estetik-a:
KDE Plasma? Da, prosim!