Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Jure Sah

Trenutne razmere

Pozdravljeni,

V teh časih ko nismo prepričani kaj nam prinaša prihodnost in ko se od vseh pričakuje pripravljenost na velike spremembe v življenju, nam je vsem težko. Vendar če želite za boj proti Koronavirusu narediti še kaj bolj učinkovitega, kot da nabavljate WC papir ali pa recimo to kar počne naša vlada… poglejte tale projekt:

http://koronavirus.ctk.uni-lj.si/skupnostna-znanost/

Sama spletna stran vam bo še najbolje predstavila za kaj se gre, s strani naših strokovnjakov vam lahko le zagotovimo da gre za pravo stvar.

Programski paket je precej zahteven za računalnik, tako da v kolikor imate težave z pregrevanjem ga ne priporočam. Če pa imate dober računalnik in vas ne moti če je nekaj časa polno obremenjen, pa lahko podelite njegove zmogljivosti za odkrivanje primernih učinkovin, ki bi lahko pomagale pri premagovanju okužb z koronavirusom.

Program v trenutni obliki ničesar ne izpisuje, le računa in pošilja rezultate nazaj na fakulteto. To je precej tipično za programe ki se uporabljajo v znanosti in velja tudi tu.

LP,
Jure

Malo o zgodovini projekta

Pozdravljeni,

Decemberski čas nam daje malenkost več prostega časa pa sem pomislil na to da pripravim tokrat malo drugačen prispevek. Nekaj o zgodovini našega projekta.

Preden sploh začnem opisovati kaj in kako, vam moram povedati da se je članstvo društva skozi leta že veliko spreminjalo in da je tu veliko drugih ljudi, ki so naredili ogromno za projekt, pa ne pišejo blogov. Kar pišem je torej le moj vidik, ne pišem v imenu nikogar drugega.

Preden sem vedel da ta projekt obstaja sem bil eden tistih tipičnih računalničarjev — v kleti sem imel blazno zalogo računalnikov in nekih na pol delujočih sestavnih delov. Sem samouk, v otroštvu starši niso imeli dovolj denarja za nov računalnik in tako je bilo vse kar sem kdaj uporabljal nekako sestavljeno iz stvari, ki niso delovale ali pa so bile že zelo zastarele.

Ko sem izvedel za projekt sem doniral celotno mojo zbirko sestavnih delov, smeti in ostalega društvu, stvari prinesel v to delavnico v zaklonišču in začel sodelovati z njimi. Ker je bilo to še ob začetkih, je to projektu dalo nekakšen zagon. Na projektu sem se spoznal z drugimi računalničarji, ki so imeli podobno zgodovino kot jaz, mislim da smo skupaj jaz, sodelavec Leon in še nekaj drugih, sestavili večino tistih prvih 1000 računalnikov.

Skupaj smo skrbeli tudi za red v delavnici in takole ob koncu leta, čez praznike, smo uvedli kakšne novosti. Delo v delavnici je bilo vedno neke vrste mešanica dejavnosti ki so vodile v kaos, in dejavnosti ki so vodile v red. Prostora je bilo vedno toliko kot ga je in poizkusili smo različne razporeditve tistih šolskih miz, da bi čim bolj izkoristili prostor. Vem da smo eno leto izza dveh miz na nedostopnem mestu čistili nek več let star kup tortilij. Eno izmed let smo v skladišče predelali (ob uporabi velikih količin čistil in razkužil) stranišča v zaklonišču.

Z sodelavcem sva naredila sistem Diagnostik, network boot Linux za testiranje sestavnih delov računalnika.

Prišel je ta evropski projekt in smo pisali dokumentacijo. Jo oddajali na zadnji dan. Ob koncu smo za EU pripravili poročila, čeprav se nismo vsi strinjali s tem kaj naj bi v poročilih pisalo, se je meni zdelo pomembno da uporabim ustrezni protokol kot sicer velja za znanstvene članke. Naredil sem pregled podatkov, ki smo jih imeli in sestavil poročilo, ki je imelo dejanske številke. Z sodelavci v društvu smo tistih 1000 računalnikov pripravili z 70% izkoristkom, merjeno v kilogramih prejete in oddane opreme. Če pomisliš da je bilo nedelujočega sigurno več kot 50%, je to precejšen uspeh.

V društvu so uvedli izvajanje praks iz srednjih šol — da so se dijaki malo spoznali z računalniki tudi fizično. Z nekaterimi smo se srečali še leta kasneje in smo jim podelili še kakšno dodatno, bolj kompleksno znanje v pripravah na prvo zaposlitev. Spet drugi, so čas porabili bolj za to da je minil, praksa ni za vsakega.

Kmalu za tem se je situacija v mojem življenju spremenila. Moral sem se odselit v drug kraj in moja fizična prisotnost v delavnici je bila s tem precej omejena. Vseeno sem prišel kadar sem lahko. Skupaj smo naredili zadnji, četrti način dela v delavnici ki se uporablja tudi sedaj, računalnike označujemo po fazah:
1. Priprava na postopek (brez oznake)
2. Popravilo strojne opreme (modra oznaka)
3. Vgradnja programskih komponent (zelena oznaka)
4. Kontrola kvalitete (vijolična oznaka)
0. Računalnik ni rešljiv, razgradnja (rdeča oznaka)

Ta način dela je odpravil težave do katerih je prišlo, ko so prostovoljci pustili vse kot je ko so šli na kavo, naslednji turnus pa ni vedel v kakšni fazi je pripravljena oprema. Če prideš v delavnico vidiš te barvne oznake, uporabljamo barvne magnetne lističe.

Moj zadnji doprinos društvu je open source aplikacija za vodenje skladišča računalnikov, ki žal še ni povsem dokončana. Iščemo PHP programerja, ki bi pomagal zadevo dokončati, če koga poznate. Trenutno je tako da imam prosti čas le še čez praznike, pa se bridko zavedam da bo teh nekaj dni minilo preden se bom sploh uspel odpočit, kaj šele da bi iz sebe spravljal energijo in koncentracijo ki je potrebna za programiranje nečesa tako kompleksnega. Sodelavci v društvu so mi povedali da oni se ne želijo naučiti programiranja, ampak obenem od mene pričakujejo končano aplikacijo in tako smo prišli do točke kjer je nadaljnje sodelovanje bolj tista muka ki jo delaš na silo, kot pa da bi to dejansko hotel. In tako za prostovoljno dejavnost pač ne gre.

In to je tudi razlog za ta blog, iščem rešitev da lahko nadaljujemo ne glede na omejitve z katerimi moramo živeti. Iščem rešitev, da vam sporočim vse kar smo se v teh letih naučili, da bo še kdo lahko ustvaril to, kar smo ustvarili mi. In tu je še veliko idej za prihodnost, pridobitev statusa organizacije ki deluje v javnem interesu. Pridobitev statusa predelovalca odpadne opreme. Dokumentacija ki je za napisati, da bo vse skladno z regulativami. Programi ki so za narediti da bo to kar se v projektu dela bolj korektno in enostavno.

Verjetno bom ščasoma izdal še kakšno programsko kodo, ali pa dokumentacijo ki opisuje postopke, vendar če razumete vse to nima nobenega smisla če tega nihče ne prebere ali uporabi. Tako da čakam, da se kdo javi. Seveda pa bomo nadaljevali tudi z aktivnostjo skupine v Ljubljani, aktivnost v podružnicah in občasno z telimi blogi. Naredili bomo kar lahko.

LP,
Jure

Povezovalna kartica telefonske centrale

Pozdravljeni,

Kot sem vam namignil v prejšnjem prispevku, v RSO občasno prejmemo tudi kakšen kos opreme, ki ni računalnik in ni primern za socialno ogrožene. Vseeno pa te opreme ne zavržemo, saj se zavedamo njene zgodovinske vrednosti, sploh za nekoga ki nekaj izdeluje in mu manjka točno dotični kos.

Tako je ena od stvari, ki smo jo prejeli in nato shranili, celotna analogna telefonska centrala! V tem prispevku vam bom opisal eno izmed kartic, ki sestavljajo to telefonsko centralo. Specifično gre za kartico katere naloga je medsebojno povezovanje dveh telefonskih central.

Kartica se vtakne v telefonsko centralo iz sprednje strani, tako da s sivi konektor na zadnji strani stakne z glavnim vodilom centrale. Na tem vodilu je v kombinacijah priključkov možno sočasno prenašati cca 65 tisoč sočasnih analognih telefonskih pogovorov. Vse kar ta kartica počne, je to da stanje na tem vodilu, prenese na drugo enako kartico, na drugi telefonski centrali, preko optičnega priklopa na sprednji strani.

Na kartici lahko vidimo več sklopov elektronike, ki opravljajo različne naloge.

Na spodnji sliki vidimo Motorola procesor, z 24kb ROM prostora za enostaven program, ter nekaj RAM čipov.

Desno zgoraj je temu dodan še en Motorola procesor iz sorodne družine:

Na veziju vidimo veliko lastniških SIEMENS signalnih procesorjev (DSP), ki počnejo neznano kaj, oziroma verjetno dekodirajo signale iz vodila:

Le-ti pa so povezani v FPGA čipe, ki jih je možno z nalaganjem programa nastaviti, da so kakršno koli vezije. V tem primeru gre verjetno za nekakšne ASIC-e, ki z veliko hitrostjo združujejo podatke večih DSP čipov.

Na sprednji strani je kot rečeno optični oddajnik, v katerega se diagnonalno vključi optični vodnik za povezovanje med centralami:

V kotu pa je skrito še pomožno vezije za sistemske funkcije, ki vsebuje dva kvarčna kristala za tvorjenje sistemskega takta (Motorola procesorji so 25 MHz), zeleno lučko ki nakazuje da je kartica vklopljena in rdečo lučko ki nakazuje da je prišlo do napake. Čip Actel je tovarniško nastavljen v poljubno vezije, z njim so si izdelovalci kartice zmanjšali število potrebnih komponent, da so izdelali vse potrebne funkcije.

Ne glede na zanimive sestavne dele in dejstvo da je oprema morala v svojem času stati celo premoženje, bi se v tej točki moral precej potruditi, da bi še našel kakšno uporabno vrednost za tole strogo namensko napravo, kar je verjetno tudi razlog zakaj je vse skupaj končalo pri nas.

Če pa doma postavljate analogno telefonsko centralo in vam manjka povezovalni modul, pa nas obiščite in se lahko kaj dogovorimo. 😉

LP,
Jure

O blogu

Pozdravljeni,

Primarna dejavnost skupine RSO (Računalniki za Socialno Ogorožene) je, kot ime pove, priprava računalnikov za socialno ogrožene, iz donirane opreme. V postopek priprave opreme so vključeni številni prostovoljci in večina opreme ki jo prejmemo in obdelamo so dejanski računalniki.

Vseeno pa se ob tem znajde tudi veliko opreme, ki je na nek način nenavadna in ni primerna za uporabo s strani socialno ogroženih (ker je namenjena za industrijsko uporabo, ali pa je zelo specializirana), ki pa je veterani v društvu vseeno nismo zavrgli, saj se zavedamo da bi ta oprema lahko imela veliko vrednost, za tistih nekaj ljudi ki zaradi različnih razlogov potrebujejo točno to relativno zastarelo specializirano opremo.

Ta blog bo posvečen primerkom tovrstne opreme. Po eni strani želimo z vami podeliti naše znanje oziroma poznavanje tehnologije, ki je uporabljena v teh zgodovinskih primerkih. Po drugi strani pa vam s tem omogočamo da najdete informacijo o tem da to opremo imamo, če iščete preko Googla. Bloge bomo občasno obogatili z posnetki, kjer vam bomo opremo tudi pokazali.

Če vas uporaba dotične opreme zanima oziroma imate potrebo po specifično teh kosih, se dogovorite in nas obiščite. Lahko se dogovorimo da zadeve prejmete v uporabo.

LP,
Jure